IMEJ SE RAD

Kolikokrat si zjutraj rečete: danes bom pa zelo prijazen. In potem se vam ključi od stanovanja skrijejo na dno torbice ali v pozabljen žep jakne. Nato pridete do avta in ugotovite, da je nekdo parkiral poleg vas tako poševno, da komaj zlezete v avto. Nato vam prvi avto na križišču spelje, ko je že 10 sekund zelena. Začne se vam muditi. Zamujate v službo. V avtu še pozabite neko vrečko in morate nazaj po njo. Ko pridete v službo, se spomnite, aha danes bom prijazen, in se plehko nasmehnete, rahlo razočarani in živčni od poteka dneva, ter z veliko težavo in naporom začnete službeni dan, kjer je prijaznost že pozabljena. Vmes v tem času je šlo mimo vas najmanj 10 ljudi. Koliko ljudem smo se vmes nasmejali? Koliko pozdravili? Nekdo bi bil vesel, da bi mu zaželeli le dobro jutro. Nekdo v sosednjem avtu, ki bi mu podarili nasmeh, bi prejel morda prvi nasmeh po tisočerih solzah.  Nekomu bi z nasmehom povrnili upanje, da je lahko še vse dobro.  Ko si rečete, da boste prijazni...