Kolikokrat si zjutraj rečete: danes bom pa zelo prijazen. In potem se vam ključi od stanovanja skrijejo na dno torbice ali v pozabljen žep jakne. Nato pridete do avta in ugotovite, da je nekdo parkiral poleg vas tako poševno, da komaj zlezete v avto. Nato vam prvi avto na križišču spelje, ko je že 10 sekund zelena. Začne se vam muditi. Zamujate v službo. V avtu še pozabite neko vrečko in morate nazaj po njo. Ko pridete v službo, se spomnite, aha danes bom prijazen, in se plehko nasmehnete, rahlo razočarani in živčni od poteka dneva, ter z veliko težavo in naporom začnete službeni dan, kjer je prijaznost že pozabljena.
Vmes v tem času je šlo mimo vas najmanj 10 ljudi. Koliko ljudem smo se vmes nasmejali? Koliko pozdravili? Nekdo bi bil vesel, da bi mu zaželeli le dobro jutro. Nekdo v sosednjem avtu, ki bi mu podarili nasmeh, bi prejel morda prvi nasmeh po tisočerih solzah.
Nekomu bi z nasmehom povrnili upanje, da je lahko še vse dobro.
Ko si rečete, da boste prijazni, dela vesolje vedno proti vam. Na pot vam bo nametalo tisoče situacij, da vam prepreči in zamaje temelje in načne vaše živčke. Naredlo bo vse, da stestira ali ste resnično prijazni v srcu, ali še niste tam. Za prijaznost se lahko odločimo. Lahko se vsakič znova opominjamo, da pridemo dlje, če smo prijazni. Da je življenje lepše, če smo prijazni. Pa nam na žalost velikokrat ne uspe. Trdo je delo na sebi, da postaneš prijazen. To izhaja iz primarne družine, iz izkušenj, iz situacij, katere smo doživljali v življenju in s kakšnim zgledom smo odraščali.
Zato ima čisto vsak svojo zgodbo. In ne glede na to, kakšni so drugi do vas, odločite se biti prijazni. Ker to definira vas. Ne glede na vse, na koncu se boste vi počutili dobro. In verjemite - počutili se bodo dobro tudi drugi. Ne glede na to kako žalostni, jezni ali prizadeti so pred vami bili.
Prijaznost namreč odpira vsa vrata v srca ljudi! ❤
Komentarji
Objavite komentar