Ljubezen je eden najbolj obdelanih pojmov v trenutnem svetu. Ampak kaj ljubezen sploh je? Kako jo prepoznamo? Kdaj vemo, da jo čutimo? Odgovorov je nešteto.
Nekateri si ljubezen predstavljajo kot pojem, ki nam ga je predstavila filmska / scenska industrija.
Nekateri si ljubezen predstavljajo kot pojem, ki nam ga je predstavila filmska / scenska industrija.
Nekateri ljubezen najdejo v vsakdanjih predmetih, stvareh.
Nekateri ljubezen poistovetijo s kemijo pri partnerskih odnosih.
Nekateri pravo ljubezen vidijo le v živalih.
Vse to je ljubezen.
Čisto vsak od nas ljubezen dojema na svoj način in vsak način je pravi.
In to zato, ker je ljubezen prisotna vsepovsod. Lahko je v skodelici kave, lahko je v zvokih glasbe, lahko je v roži, ki cveti, ali mavrici ki prekrije nebo.
Je nevidna sila, zaradi katere dišijo rože, tudi kadar ne, je nevidna sila, ki je močnejša od največjega bagra, in sila, ki lahko premika meje nemogočega.
A vse to ne bi bila ljubezen, če ne bi bila sama po sebi stanje duha, ko nas nekaj pomirja, in ko "to nekaj" v nas prebudi tisto čustvo, ko smo hvaležni, ker občutimo nekaj tako božanskega.
Nekaj tako močnega, a hkrati nepojasnjenega. Nekaj tako prisotnega, a hkrati nevidnega. Lahko jo najdemo vsepovsod, a najprej jo moramo začutiti v sebi. Kdor v sebi ne čuti ljubezni, je tudi ne zmore prepoznati.
Nekaj tako močnega, a hkrati nepojasnjenega. Nekaj tako prisotnega, a hkrati nevidnega. Lahko jo najdemo vsepovsod, a najprej jo moramo začutiti v sebi. Kdor v sebi ne čuti ljubezni, je tudi ne zmore prepoznati.
Kajti edina prava ljubezen se začne v nas samih.
Image by Myriam Zilles from Pixabay
Komentarji
Objavite komentar