Obstaja že nešteto zapisov o tem, kako pozdraviti srčne rane, oziroma kako nekoga, ki smo ga ljubili, preboleti. Pa vendar se še vedno ni iznašlo zdravilo, ki bi to ozdravilo. Vsi pravijo čas pozdravi vse. Res je. Ampak v ozadju gre še za en drug proces, ki bi ga najlažje poistovetili s tem, da pri prebolevanju nesrečnih odnosov v bistvu spreminjamo in prebolevamo "sami sebe".
Prebolevamo in se učimo spreminjati navade, ki smo jih nekoč imeli, vendar so izginile cez noč. Prebolevamo, da smo nekomu dali zaupanje, in bili izkoriščeni. Prebolevamo, da smo preveč svoje ljubezni dali drugim, a bi jo morali raje dati sebi.
V celotnem procesu torej zdravimo sebe. Nažalost pa se naš um vedno osredotoča na pomanjkanje te osebe v našem življenju. Moč dajemo drugi osebi, jo idealiziramo in se počutimo majhni, v primerjavi z veličino, ki smo jo čutili ob tej osebi. Naše misli so vezane na to, kar smo nekoč imeli in osredotočamo se na to, česar več nimamo, namesto, da bi bili hvaležni za to, kar v tem trenutku imamo. Ko spremenimo svoje mišljenje, ugotovimo, da nas druga oseba nikdar ne bo pozdravila. Pozdravimo se lahko le sami. In šele ko bomo sprejeli svoje spremembe in s tem preboleli svoje navade, bomo pripravljeni na novo življenjsko pot.
In takrat bomo spoznali, da je zdravilo, ki smo ga tako iskali, bilo vedno znotraj nas samih..
Komentarji
Objavite komentar